Copy
SPOROČILO ZA JAVNOST

Dobre prakse zniževanja izpustov CO2: Kako jim je uspelo?

Video predstavlja 20 dobrih praks zniževanja izpustov CO2

Ljubljana, 16. 9. 2015 – Z 20 dobrimi praksami, ki so predstavljene v povsem svežem videu, je projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse pokazal, da imamo v Sloveniji realne možnosti za prehod v nizkoogljično družbo in krožno gospodarstvo. V tretjem krogu projekta pa obenem že poteka evidentiranje novih dobrih praks, ki si prizadevajo za blaženje podnebnih sprememb, prilagajanje nanje ter za uveljavitev načel trajnostnega razvoja, hkrati pa prispevajo h gospodarski konkurenčnosti in zaposlovanju. Dodatnih dvajset najboljših dobrih praks bo Umanotera letos in prihodnje leto predstavila javnosti. Projekt, ki ga izvaja Umanotera, iz sredstev Sklada za podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor.
 
V Umanoteri so v letih 2011-2014 v okviru projektov Slovenija znižuje CO:dobre prakse in Spodbujamo zelena delovna mesta izbrali in predstavili več kot 60 slovenskih in tujih dobrih praks. Dvajset jih je sedaj predstavljenih v povsem svežem videu, pokrivajo pa naslednja področja: (1) energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije ter energetska prenova stavb, (2) trajnostno gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v obrti in industriji, les kot gradbeni material in oskrba z lesnimi gorivi, (3) ekološko kmetovanje, (4) trajnostni razvoj podeželja, trajnostne občine (5) trajnostna mobilnost, (6) trajnostna proizvodnja in potrošnja.
 
V videu so predstavljene slovenske prakse Uporaba službenih koles ljubljanskih redarjev, Trajnostna mobilnost v Ljubljani, Spletni portal Prevoz.org, Ekološka vas Čadrg, Nizkoogljičnost kot razvojna priložnost regije, Alpski biseri, Zavezništvo za celovito energetsko obnovo javnih stavb,  Energetska prenova Bolnišnice Sežana, Občina Škofja Loka, Mlekarna Krepko, Eko-socialna kmetija Korenika, Center ponovne uporabe, Šolski ekovrtovi, Leseni pasivni vrtec Preddvor, Zeleni razvojni model občine Šentrupert, Silvaprodukt d.o.o, Lesene skeletne hiše Damahaus, Ekološka kmetija Kastelic, Ekološka kmetija Černelič, Pipistrel d.o.o. Ajdovščina.
 
Izbrane dobre prakse dokazujejo, da številne praktične rešitve na terenu že obstajajo in izkazujejo svoj potencial za prispevanje h gospodarski konkurenčnosti in zaposlovanju. V njih so vgrajene dragocene izkušnje, ki kažejo, da v primeru, da obstaja volja, obstaja tudi pot. Zaposlovalcem in snovalcem politik, pa tudi drugim deležnikom, dobre prakse lahko predstavljajo navdih za njihovo nadaljnje širjenje in prenos v druga okolja po Sloveniji. Prinašajo namreč vrsto sinergijskih učinkov: ustvarjajo prihranke in nova delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi, prinašajo priložnosti za zmanjševanje javnofinančnih stroškov oziroma povečanje prihodkov ter zvišujejo kakovost bivanja.
 
Medtem pa se že nadaljuje evidentiranje dobrih praks, ki jih bo Umanotera predstavila javnosti v tem in prihodnjem letu. V Umanoteri vabijo podjetja, občine in ostale organizacije k sodelovanju pri evidentiranju dobrih praks. O svojih ali drugih dobrih praksah jih predlagatelji lahko obvestijo preko spletnega obrazca na info@umanotera.org. V pomoč pri odgovoru na vprašanje »Kaj je dobra praksa?« so na voljo smernice za evidentiranje dobrih praks. Evidentiranje dobrih praks poteka do 30. septembra 2015.
 
Video s predstavitvijo 20 nizkoogljičnih dobrih praks je na voljo na tej spletni strani.
 
Več informacij o projektu je na voljo tukaj. Dodatne informacije: Gaja Brecelj, 01 439 4895, gaja@umanotera.org
Copyright © 2015 Umanotera, Vse pravice pridržane.
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je ustanova, strokovna organizacija, ki s spremljanjem novih trendov stremi k uveljavljanju trajnostnega razvoja v nacionalnih politikah ter k vzpostavljanju ravnotežja med človekom in okoljem.
Pišite nam na:
info@umanotera.org
Email Marketing Powered by Mailchimp