Copy
SPOROČILO ZA JAVNOST

Kaj pa naše podnebje?

V Ljubljani zahtevali ambiciozen in zavezujoč podnebni dogovor


Ljubljana, 29. november 2015 – Danes se je na Kongresnem trgu v Ljubljani zbralo okrog 300 ljudi, ki so dan pred začetkom srečanja svetovnih voditeljev na podnebnem vrhu v Parizu od njih zahtevali ambiciozen in zavezujoč dogovor ter odločno spopadanje s podnebnimi spremembami. S sporočili »Kdaj, če ne zdaj? Kje, če ne tu? Kdo, če ne mi?«, »Zemlja ni poligon za zaslužkarje!«, »Klima ne štima!« so v duhu globalne solidarnosti skupaj s tisočimi drugimi mesti po svetu opomnili politike na njihovo zgodovinsko odgovornost in se zavzeli za svet, ki ga napaja obnovljiva, varnejša, cenejša in dostopnejša energija za vse, kjer sta tudi zrak in voda čistejša in kjer se bomo izognili najbolj uničujočim posledicam podnebnih sprememb. Dogodek, ki je bil del globalnega shoda People's Global Climate March, so soustvarile organizacije Umanotera, Greenpeace v Sloveniji in Kulturno ekološko društvo Smetumet, skupaj s prizadevnimi posamezniki in civilno-družbenimi organizacijami.
 
Podnebni vrh Združenih narodov v Parizu (COP21) bo gostil več kot 190 vlad z namenom, da se dogovorijo o novem, globalnem podnebnem sporazumu. Srečanje v Parizu je priložnost za vlade, da pospešijo pravičen in vključujoč prehod od fosilnih goriv k 100% obnovljivi energiji ter primerno podprejo ranljive države, ki jih posledice podnebnih sprememb že ogrožajo.
 
Največji predvideni javni shod v Parizu so zaradi zadnjih dogodkov žal morali odpovedati, a shodi zaskrbljenih državljanov so zaznamovali tisoče drugih mest po vsem svetu, tudi Ljubljano, kjer se je na Kongresnem trgu okrog 300 ljudi. Udeleženci shodov so vpričo napadov v Parizu in v mnogih drugih krajih izrazili svoje zaupanje v deljen svet in humanost ter dvignili glas tudi v imenu vseh, ki so se želeli udeležiti shoda v Parizu. Na dogodku so spregovorili direktorica Umanotere Gaja Brecelj, vodja Greenpeacea v Sloveniji mag. Nina Štros, glasbenik in kolumnist Miha Blažič N'toko, geograf in pedagog Dušan Plut, direktor podjetja Donar Matej Feguš, pilot, alpinist in fotograf Matevž Lenarčič, župan Zoran Janković, generalni vikar pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, direktor in vodja raziskav v podjetju Aerosol Griša Močnik, glasbeno pa ga je podprla tolkalska zasedba Bokadema.
 
Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, je ob shodu dejala:
Slovenija je nadpovprečno podnebno ranljiva, zato je prehod v nizkoogljično družbo pogoj za dolgoročno blaginjo prebivalcev Slovenije, pa tudi nujen izraz odgovornosti do narave in dobrobiti prihodnjih generacij. Že danes je vsako leto po svetu zaradi poplav, suš, neurij, naraščanja morske gladine in drugih naravnih katastrof prisilno razseljenih milijon ljudi. Če ne bomo ukrepali ZDAJ, se nam obeta apokaliptična prihodnost. Sedaj potrebujemo globalno solidarnost bolj kot kadarkoli.
 
Mag. Nina Štros,  vodja Greenpeaca v Sloveniji, je ob tem opozorila:
Pariška konferenca našim voditeljem ponuja priložnost, da pomagajo ustvariti boljši svet. A boj s podnebnimi spremembami ne bo ne dobljen, ne izgubljen v naslednjih dveh tednih. Morda pomembneje kot sam pariški vrh so torej meseci in leta konkretnega delovanja, ki mu bodo sledili. Pospešen prehod k obnovljivi energiji bomo dosegli le, če bomo stopili skupaj, kot smo to storili danes, ter našim voditeljem dali jasno vedeti, da se doba uporabe fosilnih goriv bliža koncu. V kolikor voditelji držav ne bodo storili potrebnih političnih korakov in sprejeli svoje odgovornosti, bo še večja potreba po močnem globalnem gibanju in aktivnih državljanih, ki bodo ustvarjali pritisk in soustvarjali nove, za okolje sprejemljivejše oblike skupnosti.
 
Barbara Kvac, vodja programa Podnebje pri društvu Focus, pa je dodala:
Današnji shod je posredoval jasno sporočilo tudi slovenskim politikom. Žal naši odločevalci še vedno ne prevzemajo svojega dela odgovornosti. Kako resno si Slovenija prizadeva ukrepati za preprečitev najhujših podnebnih sprememb, najbolj nazorno pokažejo naslednji primeri: podpora črpanju plina v Petišovcih, zagon nove termoelektrarne na premog v Šoštanju (TEŠ 6), podpora nadaljnjemu obratovanju zastarelih blokov 3 in 4 v Termoelektrarni Šoštanj in milijoni za subvencije fosilnim gorivom.
 
V svetu se sicer kaže veliko obetajočih znakov, da se prehod na obnovljivo energijo že začenja. Obseg obnovljivih virov energije, ki globalno gledano že zagotavljajo 22 % električne energije (2013), zaradi vse manjših stroškov in tehnološkega napredka, hitro narašča. Tudi Greenpeace je septembra letos objavil prelomno poročilo – “Energy [R]evolution scenario” – s katerim je pokazal, da je ob pravilnih političnih odločitvah 100% obnovljiva  energija dosegljiva in stroškovno učinkovita. V zadnjem letu pa smo bili sicer priča spodbudnim novicam po svetu: ustavitev projekta Keystone XL, okrožnica Papeža, odločitev vlade kanadske province Alberta o zmanjševanju obsega črpališč nafte iz butamenskega peska, kitajski načrti za zmanjševanje porabe premoga itd.
 
Odgovora na vprašanji, ali bomo uspeli ohraniti dvig globalne temperature pod 2 °C in ali se bomo učinkovito prilagodili na podnebne spremembe, bosta ključna dejavnika dolgoročne blaginje prebivalcev Slovenije, pa tudi naš izkaz odgovornosti do prihodnjih generacij. Vladi RS so vrsto ukrepov, kako nasloviti ta večplasten problem, podali tudi udeleženci posveta Sporočila znanosti o podnebnih spremembah, ki ga je ob izdaji Zadnjega poročila Medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v sodelovanju z Umanotero.
 
Povezava na mapo s fotografijami, ki jih lahko uporabijo mediji (Foto: Uroš Rok Drnovšek, Jure Kralj in Klara Kulovec)
 
Več informacij:
Podnebna konferenca v Parizu – COP21, Gradivo za medije, društvo Focus.
Pariška vizija - 100% čista obnovljiva energija za vse, Greenpeace.
Sporočila znanosti o podnebnih spremembah – Zaključki posveta, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Umanotera.
 
Kontakt:
Gaja Brecelj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, gaja@umanotera.org, + 386 1 439 7100
Katja Huš, Greenpeace CEE v Sloveniji, katja.hus@greenpeace.org, +386 40 981 621.
Barbara Kvac, Focus, Društvo za sonaraven razvoj, barbara@focus.si, +386 40 722 149.

Copyright © 2015 Umanotera, Vse pravice pridržane.
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je ustanova, strokovna organizacija, ki s spremljanjem novih trendov stremi k uveljavljanju trajnostnega razvoja v nacionalnih politikah ter k vzpostavljanju ravnotežja med človekom in okoljem.
Pišite nam na:
info@umanotera.org
Email Marketing Powered by Mailchimp